PUSTOVANJE
Pustni čas - slovo od zime
Pust – čas šemljenja in tradicije
Pust je čas, ko se preobrazimo v pustne šeme ali maškare. Datum pusta je premakljiv, saj je odvisen od datuma Velike noči. Prava pustna dneva sta dva: pustna nedelja (v liturgiji quinquagesima) in pustni torek.
Ime “pust” izhaja iz latinske besedne zveze domenica ante carnes tollendas (nedelja, preden se umakne meso), kar se nanaša na post, ki sledi. Praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo, kjer so Rimljani ustvarili številne praznike ob začetku pomladi, pri katerih so se tudi šemili.
Kljub nasprotovanju Cerkve, je tradicija šemljenja in praznovanja pusta ostala tudi po pokristjanjenju. Od 10. stoletja pa je Cerkev začela sprejemati te običaje, saj so se praznovanja prenesla na obdobje pred začetkom štiridesetdnevnega posta.
Beseda pust, ki jo je poznal že Trubar, verjetno izhaja iz latinske besede mesopost, ki je sestavljena iz besed meso in postiti se (postiti se od mesa). Ta izraz je bil verjetno prevzet iz italijanskega carneleva, kar pomeni “opusti meso”. Iz carneleva je nastala beseda carnevale, ki se je skozi čas razvila v evropski izraz karneval, ki danes pomeni “pustovanje”.
V Sloveniji danes izraz mesopust ne pomeni več tega, kar je nekoč, medtem ko v ruskem okolju še vedno označuje “štiridesetdnevni post”.
K pomenu besede maškara, pustna šema« obstajajo še izrazi: pústar, pústnjak, pústnik, fášenk in kurent. Izraz pústnik pomeni še izraz za meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen »pustna šema v kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, znana v vzhodni Sloveniji« (vir: Wikipedija).
