SVETINA
Ena najlepših gorskih vasic v Sloveniji
Je hribovsko naselje z gručastim jedrom, ki leži med hriboma Romanco na desni in Velikim vrhom na levi strani, na nadmorski višini 683 m. Vas je etnografsko zanimiva in spomeniško zavarovana, saj je ohranila podobo, ki jo je dobila po požaru l. 1714.
Celjski urbar iz leta 1480 prvič omenja kraj – Pri vseh svetnikih, takšno naj bi bilo po nekaterih razlagah njeno prvotno ime, sicer pa domačini kraj imenujejo Svetje. V poznem srednjem veku so se tod stikala tri zemljiška gospostva: celjska, prežinska in laška. Področje je bilo v rokah Celjskih grofov, nato Habsburžanov, nato so si sledili razni lastniki, med drugimi tudi laški gospodje. Med letoma 1850 in 1933 je bil kraj celo občina s 564 prebivalci, ustanovljena v sklopu organiziranja avstrijske uprave, nato je bila priključena občini Teharje, cerkveno pa je pripadala župniji sv. Ruperta nad Laškim.
Začetki šolstva segajo v leto 1872, ko so tu zgradili prvo šolsko poslopje. Na prehodu v 20. stoletje je bilo tukaj kar 133 učencev enorazredne OŠ. Tedaj je tukaj služboval učitelj in šolski vodja Ivan Stukelj, član vrtnarske družba iz Gradca in izvrsten vrtnar, ljudski pripovednik in pisec poljudnih pedagoških spisov. Godba na pihala je še danes ponos Svetinčanov, katere začetki zbiranja segajo v leto 1897, ko so se mladi glasbeniki začeli zbirati ob Ivanu Ulagi. Tedaj je godba štela nekaj nad 10 članov, danes pa jih šteje okrog 20. Že tedaj je bil kraj priljubljena izletniška točka zaradi ugodnih smučarskih terenov, smučarske vlečnice in planinskega doma na Romanci.
Ljudje so se tukaj vse do 1. sv. vojne preživljali predvsem z gozdarstvom, oglarstvom, živinorejo, čebelarstvom, prodajo češenj, kostanja in krompirja. Pred 2. sv. vojno je bilo tukaj 20 hiš. Po 2. sv. vojni je kraj pripadel občini Celje. Ljudje so se začeli množično zaposlovati v industrijskih obratih v Štorah in Celju ter se izseljevati v dolino. Od leta 1995 Svetina pripada občini Štore.
Na svetinskem pokopališču je pokopana Alma Maksimiljana Karlin, svetovna popotnica, pisateljica, pesnica in zbirateljica. Njeno zgodbo si preberite tukaj.